header image

Fotografija v sodobni umetnosti – Fotografija kot sodobna umetnost – Današnji čas 6. del

Objavil: fotograf | 24.07.2009 | Brez komentarjev |

Zagotovo se bi dalo izpostaviti še veliko različnih momentov, izhodišč, motivacij, fenomenov, vsebin, vidikov ter idejnih in estetskih polij, ki jih danes pokriva umetniška fotografija. V prvi vrsti gre omeniti nekaj v fotografiji tradicionalnih področji, kot so reportažna, modna, arhitekturna ter krajinska fotografija. Na koncu koncev obstaja nešteto potencialnih fotografskih subjektov in motivov, ki lahko že sami po sebi zahtevajo nek dovolj drugačen pristop k ustvarjanju, da bi se tovrstni pristop lahko izpostavilo kot neko umetniško kvaliteto. Bi pa nedvomno na koncu veljalo izpostaviti vsaj še tiste umetniške prakse, ki pojmovanje umetniške fotografije potiskajo onkraj fotografije kot take in s tem nekako ukinjajo še tistih nekaj tradicionalnih vrednot in predpostavk, ki jih je fotografskemu mediju znotraj sodobne umetniške fotografske prakse uspelo obdržati. Na koncu koncev ne gre pozabiti niti na proces digitalizacije fotografskega medija, kar v polje fotografije zagotovo prinaša pomembne spremembe. Tako da se nam lahko iz tega vidika celo zdi, da ta transformacija fotografskega medija znotraj umetniške prakse, ki se dogaja v več smereh, fotografski medij kot tak pravzaprav nekako ukinja, oziroma ga postavlja v položaj, v katerem ustvarjanje nečesa izrazito novega kmalu ne bo več mogoče. Kot primer bi lahko tukaj izpostavili umetniško ustvarjanje, kjer umetniki kot končni izdelek predstavijo fotografijo, ki pa jo niso sami posneli, ampak so si jo, preko takšnih in drugačnih umetniških konceptov, prisvojili. Projekt nemškega umetnika Joachima Schmida, z naslovom Slike z ulice, temelji ravno na tem principu. Schimd namreč zbira zavržene fotografije, ki jih je moč najti na ulici, oziroma na nekih javno dostopnih mestih in jih potem predstavi kot umetniško delo. Pri tem lahko opazimo, da se umetnik poslužuje strategije, ki je lastna t.i. »found art-u«, ampak dejstvo, da gre za fotografijo in ne katerikoli predmet, stvar predstavi v neki posebni luči, kajti fotografija ni zgolj predmet, torej nek kos papirja, ampak ima neko dodatno razsežnost, ki jo na nek način razpredmeti do te mere, da dobi ta umetnikova prisvojitev nek dodaten smisel in pomen. Podobne strategije prisvajanja se poslužuje ameriški umetnik Sean Snyder, ki z interneta pobira amaterske posnetke v Iraku nastanjenih ameriških vojakov ter jih nato ureja v obliki mreže na način, ki tem fotografijam da nek nov pomen in smisel. Torej gre za umetniške prakse, ki nimajo veliko skupnega s tradicionalnimi pristopi znotraj fotografskega ustvarjanja, ampak se sami fotografski umetnosti približajo le s končnim izdelkom, torej s fotografijo kot umetniškim objektom.

Joachim Schmid, No. 217, Los Angeles, March 1994

ZAKLJUČEK

Umetniška fotografija se v današnjem času sooča z dvema procesoma, ki potekata istočasno tudi na način, da eden drugemu predstavljata neko referenčno kvaliteto, preko katere vsak od njiju pridobi na pomeni in relevantnosti. V prvi vrsti gre za nek nov zanos znotraj umetniškega fotografskega medija, s pomočjo katerega le ta doživlja pomembno transformacijo v smislu vzpostavljanja bistvenih umetniških smernic in možnosti, po drugi strani pa za hkratno odkrivanje avtorjev, fotografov, ki so nekako tlakovali pot temu preporodu fotografske umetnosti. Fotografski umetnosti je brez dvoma vendarle uspel preboj znotraj polja visoke umetnosti in to tako, da je pač izkoristila vse tiste kvalitete, ki jo v primerjavi z drugimi mediji in orodij postavljajo v nek privilegiran položaj, ki ga sodobna umetniška praksa ni mogla več ignorirati. Fotografija je postala »prava« umetnost ravno s pomočjo tiste specifičnosti, ki jo je pred tem vedno znova od umetnosti ločevala, torej s pomočjo svoje »neumetniške« narave. Šele zavedanje o njenem neumetniškem potencialu in njegova uporaba fotografiji omogočata to, da znotraj umetniškega vzpostavi neko novo kvaliteto, ter se s tem kot umetnost tudi udejanji. Ta proces pa je lahko omogočilo zgolj postmodernistično pojmovanje umetnosti.

Konec

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: Razmišljanja

Pustite komentar

Tvoj odziv :

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Kategorije