header image

Fotografija v sodobni umetnosti – Fotografija kot sodobna umetnost – Današnji čas 5. del

Objavil: fotograf | 23.07.2009 | Brez komentarjev |

Fotografski mediji se je izkazal kot zelo učinkovit tudi v umetniški praksi, ki temelji na uporabi že obstoječe vizualne kulture, oziroma na izrabljanju že obstoječih vizualnih praks. Pri tem gre lahko za nek remake znanih fotografij ali umetniških del, za imitiranje estetike, ki jo fotografija ustvarja na drugih, neumetniških področjih kot so oglaševanje, moda, film ali pa celo za imitiranje nekega uveljavljenega življenjskega stila ali pa kulturnega fenomena, ki se izkazuje skozi neko specifično in prepoznavno estetiko, oziroma vizualno formo, torej gre za neke vizualne stile in stereotipe. Pomen tovrstnih fotografij ne izhaja iz njih samih, ampak se izpostavlja preko nekih referenc iz katerih te fotografije izhajajo. S tem pristopom se nekako analizira človekovo percepcijo vizualnega, njegovo reakcijo na to kar zaznava v vizualnem smislu, kako to informacijo sprejema, razume in prepoznava in kako ta nanj vpliva v odnosu do dojemanja in vrednotenja sveta v katerem živi. Pri tem pa igrajo bistveno vlogo tako možnost manipulacije, ki jo fotografski medij ponuja, kot tudi sam status fotografskega medija v odnosu do vizualnega znotraj človeške kulture. Fotografija namreč tako beleži, kot tudi ustvarja in promovira vizualne trende.

V tem kontekste gre najprej omeniti ustvarjanje ameriške fotografinje Cindy Sherman, ki se v svojih fotografijah ukvarja z razkrivanjem kulturnih vzorcev, preko katerih se vloga ženske v družbi vzpostavlja v obliki neke kvalitete – ženstvenosti, ki naj za žensko sploh ne bi bila bistvena in niti ne njej lastna. V svoji seriji fotografij z naslovom Untitled film stills to počne tako, da pred kamero pozira v vlogi ženskih likov iz scen filmov posnetih v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja. S tem pač pokaže, da je ženstvenost kot neka kvaliteta ženske nek konstrukt, saj jo je mogoče brez težav odigrati in posnemati. S to strategijo remakea vnaša nek dvom v relevantnost in pristnost estetike in pomena originala, na katerega se navezuje.

Cindy Sherman, Untitled #50, 1979

Se nadaljueje…

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: Razmišljanja

Pustite komentar

Tvoj odziv :

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Kategorije