header image

Fotografija v sodobni umetnosti – Fotografija kot sodobna umetnost – Današnji čas 4. del

Objavil: fotograf | 20.07.2009 | 1 Komentar |

Ena od pomembnih umetniških tem, ki se jih še posebej v fotografiji ne moremo izogniti je intimnost. V umetniški fotografiji refleksija o intimnosti izpostavi dva pomembna aspekta in sicer najprej dejstvo, da je fotografija ni nek ekskluzivno umetniški medij, ampak nek splošno uporaben in uporabljen medij, kjer meje med umetnostjo in profanostjo niso nikoli jasno določene, in drugič, gre za izpostavljanje časa, minevanja, kot nek neodtujljiv element človekove subjektivnosti in s tem tudi umetniške izraznosti. Umetniška fotografija, ki se ukvarja z intimnostjo, torej s človekovimi čustvi ter njegovo psiho, se ne more izogniti dejstvu, da je to polje, ki ga, v neki najbolj čisti, iskreni in neposredni obliki, raziskuje in udejanja prav amaterska, družinska fotografija. In ta moment se očitno v umetniški fotografiji izpostavi kot kvaliteta do te mere, da se estetiko in poetiko družinske fotografije celo imitira in to ravno z namenom ohranjanja nekega občutka spontanosti, iskrenosti ter osebnega doživljanja. Posledično dobimo produkcijo fotografij, ki so daleč od nekih ustaljenih tehničnih in estetskih standardov, kar se fotografije kot umetniške zvrsti tiče. Pojavljajo se tipične amaterske napake kot so neostrina, efekt rdečih oči, neka svobodna, tehnično sporna kompozicija in podobno, s katerimi ustvarjalci poudarjajo ta osebni, intimen pristop do fotografiranega. V ospredju je seveda človek in sicer ne človek kot tak, ampak oseba, do katere ima avtor nek specifičen, intimen odnos. Bodisi gre za družinske člane, prijatelje in ostale, s katerimi lahko avtor vzpostavi tovrsten odnos. Za razliko od družinske fotografije, pa se umetniška fotografija usmerja tudi na tiste dogodke, scene, pojave, ki v družinski fotografiji niso zabeleženi, ker pač ne predstavljajo neke dovolj pomembne informacije v odnosu do kulture, tradicije in običajev, ki ponavadi družinsko fotografijo usmerjajo. Gre torej za nek poglobljen študij človekove intimnosti in pomenov določenih dogodkov, predmetov, postavitev, objektov, reakcij, itd. V nekem družinskem albumu bi recimo težko našli fotografijo nekega predmeta, na katerega je bil nekdo, ki nam je blizu, navezan. Druga pomembna razlika je tudi v tem, da družinska fotografija ne vsebuje tistega, kar je znotraj kulture označeno za tabu, ali za tako ali drugače neprimerno. Drugi pomembni aspekt pa je uporaba časa, minevanja kot neke umetniške strategije, s katerim se poudarja ta odnos med tistim, ki stoji za fotografsko kamero in tistim, ki se nahaja pred njo. Veliko avtorjev, ki raziskuje intimnost, ustvarja v nekem daljšem časovnem obdobju, s čimer se še dodatno poudari in izpostavi ta oseben odnos, oziroma osebne značilnosti fotografiranega subjekta.

Kot lep primer lahko tu navedemo projekt Man Woman Unfinished, ki sta ga v obdobju med 2001 in 2007 izvajala Aleksandra Vajd in Hynek Alt. Gre za projekt, ki temelji na intimnem odnosu med avtorjema, ki ta njun odnos, kot tudi njuni življenji nasploh, raziskujeta tako, da se eden drugega fotografirata.

Aleksandra Vajd in Hynek Alt, Man Woman Unfinished, 2001 -2007

Se nadaljuje…

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: Razmišljanja

Odzivi

Lepo napisano o umetniški fotografiji

Bravo
http://fotografiranje.weebly.com

Pustite komentar

Tvoj odziv :

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Kategorije