header image

Fotografija v sodobni umetnosti – V iskanju umetnosti 1. del

Objavil: fotograf | 16.07.2009 | Brez komentarjev |

Fotografski medij kot tak se torej ni vzpostavil kot umetnost sam po sebi, ampak si je to razsežnost gradil postopoma. In morda se lahko danes z njo lahko pohvali zgolj zato, ker se je nekomu zdelo, da je v tem iskanju novega v umetnosti napočil čas tudi za popularizacijo fotografije kot nedvoumnega sredstva umetniškega izražanja. Zanimivo pri tem pa je tudi to, da so bile avantgardne umetniške prakse od »ready-made« koncepta naprej nekako vse bolj samoumevno sprejete kot umetnost od same fotografije. Temu gre verjetno pripisati tudi dejstvo, da so se omenjene umetniške prakse pojavljale in razvijale v povsem drugačnem umetniško kulturnem okolju, kot se je pač pojavila fotografija. Kljub vsemu pa je še vedno težko razumeti, zakaj se je fotografija vse do konca 20. stoletja bolj ali manj obravnavala zgolj kot neka umetniška podzvrst, s tega vidika nekako primerljiva z oblikovanjem, in ne kot neka »visoka umetnost«.

Glavni očitek na račun fotografije ob njenem izumu je šel na račun tega, da naj bi fotografski medij omogočal zgolj reprodukcijo realnega sveta. Vloga fotografa kot umetnika se večini ni prikazovala kot nekaj samoumevnega in dejanskega in to zato, ker je fotograf bil v vlogi upravljavca tehnične naprave-fotografske kamere, s katero je, s pomočjo kemijskega procesa, zgolj reproduciral realnost. Šlo naj bi torej za neko tehnično in ne umetniško poslanstvo. Morda gre ta odklonilen odnos pripisati tudi sami sposobnosti fotografije, da realno prikaže veliko bolj realno od tega, kar je uspevalo drugim, takrat uveljavljenim umetniškim praksam, ki so se pa, med drugim, ravno v času pojava fotografije vse bolj odmikale od težnje po realnem, objektivnem upodabljanju sveta. In morda se tudi zaradi tega med nekaterimi fotografi takratnega časa (konec 19. stoletja) pojavi težnja po tem, da se poskušajo približati in slediti estetiki in vrednotam slikarstva, namesto da bi izkoriščali tisti aspekt fotografije, ki fotografijo od slikarstva loči in jo s tem, kot tako, tudi definira . Tako se recimo pojavi piktorializem, fotografsko gibanje, ki si prizadeva, da bi fotografijo sprejeli kot legitimno umetniško formo. Tega se lotijo tako, da v sam postopek fotografiranja in razvijanja fotografij posežejo na način (uporaba različnih filtrov, mehko ostrenje, dodatna obdelava fotografij v temnici), s katerimi skušajo fotografijo prikazati kot nekaj ustvarjalnega in povsem primerljivega s slikarskim ustvarjanjem. Piktorialisti »čisti«, objektivni fotografiji ne priznavajo umetniške vrednosti. Podobne ambicije, ter odnos do objektivne fotografije se pojavijo že prej, ko se pojavi skupina fotografov, ki uporabljajo tehniko fotomontaže z namenom doseči neko estetiko, ki jo realnost kot taka ne premore. Njihov cilj je, da s pomočjo fotomontaže iz realnosti odstranijo vse tiste ne-estetske in za umetniški vtis nepotrebne ali moteče elemente s ciljem po doseganju podobnega umetniškega vtisa, kot je bil to primer pri slikarstvu. Za izdelavo takih fotomontaž so uporabili tudi do 30 različnih negativov.


Henry Peach Robinson, Fade away, 1858, fotomontaža izdelana iz petih negativov


Robert Demachy, In the fields, ok. 1910, primer piktorializma

Na osnovi idej piktorializma se leta 1902 v ZDA pojavi gibanje z imenom Foto-secesija, ki ga ustanovi priznani ameriški fotograf Alfred Stieglitz. Tudi to gibanje si prizadeva za uveljavitev fotografije kot legitimnega umetniškega medija. V reviji “Amateur Photographer” je bil istega leta tudi objavljen neke vrste manifest tega gibanja:

»Amongst the more advanced pictorial workers in America a definite movement has now taken place; comparable in some respects with the Link Ring movement in this country of ten years or more ago, and at the invitation of the National Arts Club of New York, an Exhibition of Photography is being held by contributors who now for the first time come before the public as an organised body; under the name of the Photo-Secessionists, the main idea of which is to bring together in America sympathetic spirits, whether active photographers or simply those interested in the movement.

The Exhibition is in many respects unique, consisting as it does of “ picked ” prints only, and representing only the very best work ever done in America.

This American movement is…an attempt… to produce pictures by means of photography. Pictures, that is to say, which shall stand the test of criticism; that one would apply to a picture in any other medium; that shall be satisfactory in composition, colour quality, tone and lighting; that shall have esthetic charm and shall involve some expression of the personal feeling of the photographer.

The photographers who profess these high artistic aims and scrupulously live up to their principles and have the ability

to practise them, are necessarily few in number, though steadily increasing; nor are they engaged in scholastic discussions as to whether photography can be reckoned among the fine arts, for they leave such theorising to the choppers of academic logic. It is not with phraseology they are concerned, but with facts.

‘ Here is a print,’ they say in effect; ‘ has it any of the qualities that you find in a black and white; does it give you anything of the pleasurable feeling that you experience before a picture in some other medium? If not, we try again; but if, on the other hand, it does, then at least to the extent in which this print has affected you, pray acknowledge that there may be possibility of artistic expression in a pictorial photograph. How far the camera is responsible for the result or how far our own modification of its record, we venture to say is not the question; the sole point, as between you and ourselves, being whether our prints have aesthetic qualities and will stand the test of the kind of criticism that you apply to other pictures.”«

Vir: Link

Se nadaljuje…

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: Razmišljanja

Pustite komentar

Tvoj odziv :

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Kategorije